Ali sta osna sila in prednapetost vijaka koncept?
Aksialna sila vijaka in sila predzategovanja nista povsem enak koncept, vendar sta do določene mere povezana.
Aksialna sila vijaka se nanaša na napetost ali pritisk, ki nastane v vijaku, ki nastane zaradi navora in sile pred zategovanjem, ki delujeta na vijak. Ko je vijak zategnjen, navor in sila predzategovanja delujeta na vijak, da ustvarita osno napetost ali kompresijsko silo, ki je osna sila vijaka.
Prednapetost je začetna napetost ali stiskanje, uporabljeno, preden je vijak zategnjen. Ko je vijak zategnjen, prednapetost ustvari aksialne natezne ali tlačne sile na vijak in stisne povezane dele skupaj. Velikost prednapetosti običajno določa količina navora ali raztezanja.
Zato je sila prednapenjanja eden od razlogov za aksialno natezno ali tlačno silo sornika in je tudi eden od pomembnih dejavnikov, ki nadzorujejo aksialno natezno ali tlačno silo sornika.
Kakšno je razmerje med prednapetostjo sornika in njegovo mejo tečenja?
Sila predzategovanja ima zelo pomembno vlogo pri pritrjevanju in povezovanju vijakov, njena velikost pa mora biti zadostna, da povzroči, da vijaki ustvarijo osno napetost, s čimer se zagotovi tesnost in varnost povezovalnih delov.
Meja tečenja sornika se nanaša na trdnost sornika, da doseže plastično deformacijo ali odpoved, ko je izpostavljen aksialni napetosti. Če prednapetost preseže mejo tečenja vijaka, se lahko vijak trajno deformira ali odpove, kar povzroči zrahljanje ali odpoved spoja.
Zato je treba silo prednapenjanja sornika nadzorovati v ustreznem območju, ne prevelikem ne premajhnem, in jo je treba določiti glede na dejavnike, kot so meja tečenja sornika, lastnosti materiala, napetostno stanje konektorja, in delovno okolje. Običajno je treba silo predzategovanja vijaka nadzorovati v razponu od 70 % ~ 80 % meje tečenja vijaka, da se zagotovi varnost in zanesljivost povezave.
Kakšna je meja tečenja sornika?
Meja tečenja sornika se nanaša na najmanjšo trdnost sornika, ki je podvržen plastični deformaciji, ko je izpostavljen aksialni napetosti, in je običajno izražena kot sila na enoto površine (N/mm² ali MPa). Ko sornik potegnete čez mejo tečenja, se sornik trajno deformira, to pomeni, da se ne bo mogel vrniti v prvotno obliko, povezava pa se lahko tudi zrahlja ali odpove.
Meja tečenja vijakov je določena z dejavniki, kot so lastnosti materiala in pogoji postopka. Pri načrtovanju in izbiri vijakov je treba izbrati vijake z zadostno mejo tečenja glede na zahteve povezovalnih delov in delovnega okolja ter druge dejavnike. Hkrati je treba pri zategovanju vijakov določiti tudi velikost sile predzategovanja glede na mejo tečenja vijakov, da zagotovimo, da vijaki prenesejo delovno obremenitev brez prevelike plastične deformacije oz. poškodbe.
Čas objave: 7. avgusta 2023